Temu je seveda mogoče takoj prikimati. Brez jasnih odgovorov na vprašanja, kaj so naši cilji, kdo so ciljne javnosti, kaj jim sploh želimo sporočati ... je praktično nemogoče učinkovito izvajati katerekoli poslovne funkcije. In komunikacija seveda ni nobena izjema. Zato je imeti jasno komunikacijsko strategijo higienska osnova kateregakoli komunikacijskega projekta - ne glede na to, ali gre za tržno ali korporativno komuniciranje, interno javnost ali ‘zgolj’ večji poslovni dogodek, ki zahteva komunikacijsko podporo. To vodstva podjetij precej hitro prepoznajo in se za tak korak tudi najpogosteje odločajo, pa čeprav pogosto tudi v zelo oskubljeni in osnovni različici, ki sicer predstavlja temelje, a ne odgovori na čisto vsa potrebna vprašanja. Ampak absolutno bolje to kot nič.

‍

Brez jasnih odgovorov na vprašanja, kaj so naši cilji, kdo so ciljne javnosti, kaj jim sploh želimo sporočati ... je praktično nemogoče učinkovito izvajati katerekoli poslovne funkcije. In komunikacija seveda ni nobena izjema.

‍

Večkrat (in bolj usodno) pa se zalomi pri implementaciji. Po prvotnem zagonu, ki sledi predstavitvi komunikacijske strategije, je mogoče slišati vzpodbudne besede kot “Ajde!” in “Gas!”, a se žal izkaže, da gre za šprint in ne za tek na dolge proge. (Dolgoročno) uspešna komunikacija – če seveda ni vezana zgolj na enkratni manjši dogodek – pa je seveda vse prej kot šprint. Je tek na dolge proge, maraton. In higienska pravila pri tem so zelo podobna pripravam na maraton. Ne glede na želeni (časovni) rezultat bodo ključ do uspeha vztrajnost, sistematičnost in tudi potrpežljivost. Pomemben je vsak tek, vsak trening, ne samo “ta ključni”. Vsak izpuščeni trening se bo na koncu poznal, bližnjic ni (prav veliko).

‍

Podobno je z učinkovito komunikacijo: za uspeh je ne glede na zapisano in potrjeno v strategiji ključna sistematičnost pri izvedbi. Izvajanje zastavljenih aktivnosti v predvideni periodiki (ne glede na to, ali je ta dnevna, tedenska ali mesečna) na daljši časovni rok. Izpostavljam primer, ki je v praksi kar pogost.

‍

Proizvodno podjetje je v fazi obsežne reorganizacije, poteka združitev, ki zadeva večji del zaposlenih. Vodstvo sprejme predlog o redni izvedbi tedenskih srečanj z zaposlenimi (pri tem se uporabijo orodja digitalnega komuniciranja, vsem bolje poznana v post-covid obdobju), kjer vodstvo sproti komunicira potek reorganizacije, izvedene ukrepe in ključne prihajajoče dogodke. Odziv je izjemen. Pozitiven. Česar se zaveda tudi vodstvo. A po obdobju 5-6 tednov začne dinamika naenkrat pojenjat in na koncu povsem ugasne. Brez pojasnil ali kakršnekoli komunikacije s strani vodstva.

‍

Vsak izpuščeni trening se bo na koncu poznal, bližnjic ni (prav veliko). Podobno je z učinkovito komunikacijo: za uspeh je ne glede na zapisano in potrjeno v strategiji ključna sistematičnost pri izvedbi. Izvajanje zastavljenih aktivnosti v predvideni periodiki (ne glede na to, ali je ta dnevna, tedenska ali mesečna) na daljši časovni rok.

‍

Vsi smo samo ljudje in je povsem jasno, da se je slednje zgodilo zaradi zasedenost vodstva, zahtevnosti tako intenzivne tedenske komunikacije in povsem objektivnih razlogov kot so dopusti, službene poti ... A kako to vidijo zaposleni? Je možno, da tovrstno prakso razumejo kot “ko je gorelo, jim je bilo mar, sedaj pa – ko še vedno tli in je vsem izredno težko – pa so pozabili na nas”? Podobno, kot se zgodi po večjih naravnih katastrofah, ko politiki ne zamudijo priložnosti za stisk rok in slikanje na terenu, a potem čudežno poniknejo, medtem ko so ljudje prepuščeni birokratskemu stroju, nesmislom in počasnosti? Odgovor prepuščam posameznemu bralcu. Pri tem seveda lahko močno trpi ugled in zaupanje v vodstvo oz. najbolj odgovorne.

‍

Ampak takšnim situacijam se da enostavno izognit in pri tem celo iz težkih situacij (kot so recimo omenjene reorganizacije ...) celo pridobiti ugled in zaupanje znotraj (in zunaj!) organizacije. Kako? Nič nenavadnega, če se dinamika neposredne komunikacije vodstva (v primeru internega) spreminja, ampak tudi takšne spremembe morajo biti premišljene, načrtovane in najavljene. V omenjenem primeru recimo postopen prehod iz redne tedenske osebne komunikacije na dve- ali štiritedensko (mesečno) in razvoj odprtega dvosmernega kanala komunikacije v vmesnem času. Seveda ob tem tudi dodelitev ustreznih resursov (kadrovskih in finančnih), ki bodo te aktivnosti podpirale. Nato pa se seveda moramo držati zastavljene časovnice in frekvence komuniciranja.

‍

Preizkušeno in deluje. Večkrat. Z veliko različnimi organizacijami in v najrazličnejših situacijah.

‍

Imate sami podobne izkušnje ali izzive? Delite jih z nami.