Brez zaobljub: Z majhnimi koraki do trajnih sprememb

Kaj imajo skupnega novoletne zaobljube in strateško komuniciranje?

Januar je čas postavljanja ciljev – tako v poslovnem svetu kot v osebnih življenjih. Verjamem, da vsi dobro poznamo novoletne zaobljube – več gibanja, več zdrave hrane, več druženja s prijatelji itd. Gre za tiste cilje, ki si jih na začetku leta velikopotezno zastavimo, pa velikokrat kar hitro pozabimo na njih …

Česa nas je naučilo leto 2024?

December je mesec, ko delamo čisto preveč poročil, se družimo na številnih prednovoletnih zabavah in načrtujemo aktivnosti za prihodnje leto. A hkrati je december tudi mesec, ko se velja za trenutek ustaviti, ozreti vase in narediti refleksijo preteklega leta. V zadnjem blogu tega leta se ekipa NC3 sprašuje, česa smo se naučili v letu 2024 in katere dragocene lekcije bomo s seboj ponesli v 2025.

Močne znamke slikajo občutke in doživetja

Močna znamka, znamka, ki je močnejša od konkurence, ni močnejša zgolj v kontekstu večje prodaje, zaslužka, večjega tržnega deleža, temveč tudi z vidika večjega vpliva na svojo okolico, tudi na družbo v širšem – lahko (so)ustvarja kulturne trenutke, (pre)boje na področju sprejemanja in/ali pravic posameznih družbenih skupin, vpliva lahko na izide volitev in posledično politike neke države ... Močna znamka presega sam izdelek ali storitev in postaja simbol zaupanja, identitete in čustvene povezanosti s potrošniki. Zato je ključno, da znamka razume in spoštuje svojo moč, ima definirane vrednote in cilje, ki jih zasleduje, podpira in tudi promovira.

Dragi Miklavž,

vedno si bil moj najljubši decembrski dobri mož, zato se letos nate obračam kot nekoč, kot otrok, ki še vedno verjame v čudeže. To pismo ti pišem v času, ko svet nujno potrebuje spremembe, ne daril. In te spremembe bi morale biti velike, globoke in trajne.

Donaldov krasni novi svet

Trumpova izvolitev je v Evropi izzvala šok. Tako velik, da je nemški časnik Die Ziet izvolitev pospremil z zgovornim naslovom Fuck. Dodatna pojasnila najbrž niso potrebna. Razlog je na dlani: izvolitev bo imela močne negativne posledice za EU, evropsko gospodarstvo in konkurenčnost. In to najmanj zaradi dveh sklopov Trumpovih predvolilnih obljub: o protekcionistični trgovinski politiki in o vprašanju prihodnosti zveze Nato in posledično varnosti evropskega kontinenta.

Zakaj je tako težko dobro komunicirati?

Kolikokrat ste že slišali, da se nekdo pritožuje: "Saj sem jim povedal, ampak me očitno niso razumeli!" ali "Ne vem več, kako naj jim razložim." Verjetno večkrat, kot bi si želeli – morda pa ste tudi sami že kdaj izrekli kaj podobnega. Se pa sama (verjetno tukaj pomaga tudi oz. predvsem poklicna deformacija) potem velikokrat vprašam, ali je bil problem res na drugi strani in ali je bilo sporočilo res posredovano jasno.

Stvari, ki jih komunikatorji ne smejo pozabiti do konca leta

Do konca letošnjega leta je le še dober mesec in pol in to je tradicionalno nekoliko hektičen čas – zaključujemo projekte, načrtujemo prihajajoče leto, vabljeni smo na kopico prednovoletnih zabav, kupujemo darila in načrtujemo jedilnike za prijetne praznične dni v krogu najbližjih. Seznami nalog so pogosto (pre)dolgi, kljub temu pa verjamem, da je to dober čas za refleksijo in načrtovanje, zato spodaj nizam nekaj reči, ki jih je smiselno opraviti pred menjavo koledarja.

Vsi poraženci ameriških predsedniških volitev

O tem, zakaj je ameriško volilno telo glasovalo tako, kot je, lahko preberete na stotine internetnih člankov. Tudi o tem, kako Trumpa v letu 2024 niso (iz)volili samo beli moški, ampak so k temu močno pripomogli temnopolti in špansko govoreči volivci, ki so tradicionalna baza demokratov. In nenazadnje tudi o tem, da Harrisovi ni pomagala niti rekordna, milijardo dolarjev vredna kampanja, niti aktivna podpora najrazličnejših zvezdnikov, s Taylor Swift na čelu.

Krizno komuniciranje kot bitka s časom za narativnost

Najbrž ste opazili, da smo s kolegi v zadnjih mesecih kar nekaj naših blogov in drugih objav posvetili temi kriznega komuniciranja. Seveda ne brez razloga (op. tudi sicer se pri nas držimo Toyotinega principa, ki govori o tem, da je potrebno vsakršno dejavnost ali proces zavreči, če ne ustvarja vrednosti). Novembra bomo namreč organizirali prvo praktično delavnico kriznega komuniciranja, ki jo bomo nato ponovili še spomladi. In ker je tema še kako aktualna – potreb po učinkovitem (!) kriznem komuniciranju namreč še kar ne zmanjka (le čemu, bi se vprašali bolj naivni ...), bom tudi v tem blogu sledil omenjeni temi.

Kako se s pomočjo komunikacije približati različnim ciljnim skupinam

V današnjem svetu, kjer nas informacije obdajajo na vsakem koraku naših življenj, se ključ do uspeha velikokrat skriva v dobri komunikaciji. Ključna je učinkovita komunikacija, ki je prilagojena ciljni publiki podjetja ali blagovne znamke. Vsaka ciljna skupina ima namreč svoje potrebe in želje ter svojevrsten in poseben način komuniciranja.

Najprej strategija, nato oglasi

Preden začnemo govoriti o znamčenju v turizmu, se vrnimo korak nazaj. Pravzaprav čisto na začetek. Prvi korak turizma sta ponudba in infrastruktura. In že tu se pri nas pogosto zatakne.

Krizna komunikacija v politiki: Umetnost ohranjanja zaupanja

Politična arena je polna nepredvidljivih dogodkov, izjav in afer, ki lahko hitro zanetijo krizo. V trenutku, ko gre vse narobe – od škandalov do napak v delovanju oblasti – je krizna komunikacija ključna za politično preživetje. Način, kako politiki komunicirajo v teh trenutkih, lahko pomeni razliko med nadaljnjim vzponom ali dokončnim padcem. A v politiki ni vse le vprašanje preživetja; gre za zaupanje ljudi, integriteto in odgovornost.

Komunikacija, percepcija vrednosti in električni avtomobili

V naši regiji smo od nekdaj bili bolj rokodelci kot pa sanjači. Bolje znamo z rokami, slabše nam gre pri kreativnosti. Zato raje izbiramo »cigle« kot pa oblikujemo (bolj načrtujemo!) nove izdelke ali storitve. Zato smo danes v preseku večjega dela gospodarstva poddobavitelji sestavnih delov kot pa končnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Po možnosti takih, v katerih je večji del dodane vrednosti v inovacijah, marketingu, designu in komunikaciji.

4 nasveti za dober naslov

V današnjem hitrem tempu življenja je hitra tudi naša pozornost. Če nas novica, članek ali kakšna druga objava – tako na spletu kot v tisku – ne pritegne v sekundi, ji ne bomo namenili svojega časa in jo bomo zgolj preskočili. Zato je pomembno, da pri pripravi besedil pozornost namenimo tudi oblikovanju dobrega naslova.

4 največje napake pri kriznem komuniciranju in kako se jim izogniti

Dandanes, ko imamo v vsakem trenutku informacije na dlani, ko ima vsakdo v roki fotoaparat, kamero in mikrofon na pametnem telefonu, je primerno komuniciranje tekom kriznih situacij še toliko bolj pomembno in lahko drastično vpliva na upravljanje ugleda in poslovanja podjetja. Jasna in učinkovita komunikacija ne samo, da lahko omili škodo, ampak lahko pripomore k pridobivanju zaupanja in lojalnosti.

Z napolnjenimi baterijami v nove jesenske izzive

Ko se poletje počasi poslavlja in narava zaigra svojo barvito jesensko simfonijo, se pogosto znajdemo v prehodnem obdobju tako v okolju kot v svojem razmišljanju. Za mnoge to pomeni vrnitev v ustaljene tirnice dela, šole in vsakdanjih obveznosti, a konec poletja je hkrati tudi priložnost za refleksijo in izboljšanje načina komuniciranja – tako z drugimi kot s samim seboj.

dr. Denic Mancevič

Vrednost (komunikacijske) strategije brez izvedbe?

Iz pogovorov z vodilnimi predstavniki najrazličnejših organizacij (tako zasebnih podjetij kot tudi javnih ustanov ...) na temo komuniciranja je moč pogosto slišati “Ne vemo, kam bi želeli priti.”; “Nimamo fokusa in strategije”; “Letamo malo levo – malo desno, na koncu je učinek precej klavrn.” Zaključek takšnih razprav je največkrat: potrebujemo strategijo. Dajmo.

Kako pripraviti dobro sporočilo za javnost?

V e-poštne nabiralnike novinarskih uredništev in urednikov dnevno prispe več sto različnih sporočil za javnost. Kako pripraviti in opremiti sporočilo za javnost, da bo v poplavi vseh sporočil pritegnilo pozornost in zanimanje novinarjev?

Poletna medijska oaza in čas kislih kumaric

Vsako leto se v Sloveniji, ko temperature narastejo in ljudje preklopijo na poletni način življenja, zgodi nekaj nenavadnega – vstopimo v obdobje, ki ga ljubkovalno imenujemo "čas kislih kumaric". To je čas, ko mediji iščejo zgodbe, ki bodo zapolnile časopisne strani in televizijske minute, saj se zdi, da se pomembne novice umaknejo poletnemu zatišju.

Kako svoje glasilke čim bolje pripraviti na govorni nastop?

Ogrevanje glasilk je zelo pomemben del priprave na javni nastop. Obstaja veliko načinov, kako pripraviti svoj govorni aparat, tokrat pa z vami delim nekaj nasvetov in vaj, ki jih tudi sama redno izvajam pred govornimi nastopi.

Kje nam je mesto pod soncem?

Zdi se, da se v današnjem digitaliziranem svetu vse dogaja s svetlobno hitrostjo. Vsakodnevno nas bombardirajo nove tehnologije in orodja, ki jih moramo osvojiti, vseskozi ustvarjamo (ali pa lovimo) nove trende, informacije (bodisi točne bodisi tudi ne) se širijo bliskovito hitro.

5 najpogostejših napak, ki jih pri strateškem komuniciranju delajo podjetja in organizacije

Strateško komuniciranje igra pomembno vlogo pri uspehu organizacij. Pripomore k ugledu organizacije, gradnji dobrih odnosov z deležniki in nenazadnje lahko tudi spodbuja poslovno rast. Vendar pa mnoge organizacije ne izkoriščajo potenciala strateškega komuniciranja. Katere napake so najpogostejše?

Moč opravičila

Opravičilo – in to iskreno, seveda – ima izjemno moč tako z vidika grajenja in upravljanja medosebnih odnosov, kot tudi ohranjanja ugleda organizacije.

Ali slovenski šport potrebuje močnejšo vizualno identiteto?

Slovenski reprezentančni šport se ponaša z izjemnimi dosežki, ki odmevajo po vsem svetu. Le dobra dva milijona nas je, pa naši športniki vedno bolj pogosto krojijo evropski in tudi svetovni šport. Trenutno smo sredi nogometne mrzlice, do olimpijskih iger pa nas loči le še mesec dni. Kljub temu pa se zdi, da Slovenija na enem področju zaostaja za ostalimi državami - vizualni identiteti športnih reprezentanc.

Kako se otresti treme pred javnim nastopom?

Čeprav je poletje čas, ko možgane za nekaj časa odpeljemo na pašo in namesto strokovnih znanj srkamo počitniško literaturo, pa nekaterim poletje predstavlja tudi čas za pridobivanje novih in izpopolnjevanje obstoječih znanj. Zato vam v tokratnem blogu ponujamo nekaj uporabnih nasvetov, kako uspešno upravljati s tremo, ki nas spremlja pred javnimi nastopi.

Govori, kar delaš. In obratno.

Čisto vsak človek je edinstven – ne obstajata dve osebi, ki bi imeli popolnoma enako razmišljanje, poglede in preference. Enako je s podjetji in znamkami; med seboj so si sicer lahko podobne, imajo skupne lastnosti, podobnosti v delovanju, a kljub temu niso enake. In zakaj bi to sploh želele, če pa lahko z izražanjem nekih lastnosti izstopajo, poudarijo svojo posebnost in se tako diferencirajo od konkurence ter s ciljnimi javnostmi spletejo (še) tesnejše vezi?

(Ne)delujoče sankcije (II. del)

Evropska unija bo morala narediti več, vložiti še več političnih, finančnih in administrativnih sredstev za to, da bodo veljavne sankcije dejansko spoštovane.

Ali volilna gesla vplivajo na rezultat volitev?

Tudi ob evropskih volitvah se slovenske politične stranke poslužujejo predvolilnih gesel s katerimi nagovarjajo volivce, izražajo svoje vrednote in prioritete. Kako kreativna so ta gesla, kakšen vpliv imajo na mobilizacijo volivcev, ali resnično vplivajo na volilni rezultat ali so zgolj sama sebi v namen? So strankarski strategi tokrat zadeli, si bomo katerega izmed njih zapomnili tudi čez leta ali bodo odšla v pozabo?

Krizno komuniciranje – kje začeti?

Čeprav bi koga naslov znal zapeljati v smeri, da gre za še »ena teoretska priporočila«, vam obljubim, da niso. Niti ne poskus kvazi priročnika o tem, kako v dveh ali treh minutah osvojiti vso potrebno znanje za učinkovito krizno komuniciranje. Zato: keep calm and keep reading.

Kako se pripraviti na televizijski nastop?

V enem izmed preteklih blogov smo se že spoznali s priporočili in pravili priprave na radijski intervju, tokrat pa se selimo k mlajši sestri radia – k televiziji. Legendarni britanski novinar, televizijski in radijski voditelj Alistair Cooke je v enem izmed svojih slavnih citatov dejal, da ima radio raje kot televizijo, saj so slike na radiu veliko boljše.

(Ne)delujoče sankcije (1. del)

"Povej mi, si uspešen?" vpraša prvi. "Definiraj uspeh in ti bom odgovoril," izusti drugi. Definicije so pomembne, kot je tudi ocenjevanje dogodkov vsaj približno podobnimi vatli in po možnosti ob upoštevanju širšega konteksta.

Bo politika sposobna spoštljive in argumentirane razprave na temo evtanazije?

O evtanaziji je bilo prelitega že kar nekaj črnila. Že leta se pogovarjamo o njej in splošna javnost je tej možnosti, kar potrjujejo tudi ankete javnega mnenja, načeloma večinsko naklonjena. Zdaj nas o tem čaka še referendum. Kot družba smo verjetno zreli za ta korak, vprašanje pa je, če je zrela slovenska politika. Nam bodo znali predstaviti vse vidike te etično zelo delikatne odločitve?

Pri sporočanju novic ne pozabite na radio

Radio v sebi skriva besedo RADI – in ker imamo radio zares radi (tako poslušalci kot ustvarjalci radia in vsi tisti, ki si želimo, da naše novice tudi na radiu sliši veliko ljudi), mu na našem blogu ponovno posvečamo pozornost.

Romantika – da, a ne za vsako ceno

Živimo v času močno poudarjene individualnosti, izpostavljanja posebnosti in unikatnosti vsakega posameznika, kljub temu pa lahko trdimo, da so nekatere reči in lastnosti vsem skupne, univerzalne. Sreča je med njimi. In ideja o happily ever after, kakršen koli že ta je (tu ne sme biti omejitev, kriteriji za srečo so vendarle lastni vsakemu posamezniku), je romantična.

Kako se pripraviti na radijski intervju?

Radio je zvest sopotnik človeka že več kot sto let. Maja 1897 je italijanski tehnološki pionir Guglielmo Marconi s pomočjo »telegrafa brez žice« v svet poslal prvo čezoceansko radijsko sporočilo. »Telegraf brez žice« danes imenujemo radio, od prvih uspešnih poskusov oddajanja sporočil s pomočjo radijskih valov do danes pa je radio kot medij prehodil dolgo, a zelo uspešno pot.

Korporativno komuniciranje v času konca zgodovine

Paradoks je na dlani: še nikoli v zgodovini podjetjem ni bilo na voljo tako veliko orodij in pristopov, s katerimi lahko komunicirajo s ciljnimi skupinami, a se navkljub temu korporacije in organizacije srečujejo z vedno večjimi izzivi, kako se korporativnega in strateškega komuniciranja sploh lotiti. Kje začeti in kako zagotavljati (ter meriti) komunikacijsko učinkovitost v okolju, ki se tako hitro spreminja in kjer so včerajšnje strategije že jutri zastarele? Če je tako, ali ni potem bolje sprejeti logike zgolj reaktivnega pristopa in se sproti (po možnosti čim hitreje) odzivati na poslovne in komunikacijske izzive takrat, ko ti nastajajo, in opustiti poskuse strateško načrtovanega, usmerjenega ter proaktivnega pristopa k nagovarjanju ključnih ciljnih skupin?

Kuhanje in odnosi z javnostmi: Umetnost skrbnega uravnoteženja

Občasno me prijatelji in znanci še vedno vprašajo, kaj točno počnem v službi. Kaj so odnosi z javnostmi in kaj je strateško komuniciranje? Moj odgovor je preprost: v službi na nek način kuham, kuham z besedami. Zakaj?

"Naš človek" v Kremlju

Če pogledamo zgodovino ruskih predsedniških volitev v novem tisočletju, vidimo, da je od realnih, kolikor toliko svobodnih in poštenih volitev, ostalo bore malo ali skorajda nič.

Zakaj je zaupanje v politiko ključno in kaj smo se pri tem naučili

V svetu politike je zaupanje kot valuta – brez njega ni moči ali avtoritete. Vendar pa smo v zadnjih letih priča čedalje večjim razpokam v tem zaupanju, kar je vplivalo na temelje naše družbe. Za kaj torej gre?

Bruselj – tako blizu, a hkrati tako daleč

Pet let se je hitro obrnilo in spet bomo volili evropske poslance. Tiste gospe in gospode, ki v Bruslju zastopajo naše barve, ki načeloma visoko kotirajo na lestvicah popularnosti, pa čeprav nihče ne ve kaj v resnici počno, če pa že, to povprečnega Slovenca niti ne zanima. Gre za svojevrsten paradoks. Kje smo skrenili v teh letih, ko smo si tako želeli v EU, da zdaj, ko smo že 20 let del nje, to ni več naša stvar?

Newyorške (popotniške) zablode

Z resnicami, ki to niso, a je v njih tako lahko in preprosto verjeti in jih še lažje glasno predstavljati naokrog, se je težko boriti. Trump ne samo, da se tega zaveda, tovrstni populizem je povzdignil na novo raven.

Kje se ustaviti? Ali pričeti? Nevroznamčenje, odgovornost. V tem sosledju najprej.

V prejšnji kolumni sem zapisala, da verjamem, da je gonilo inovacij človeška radovednost. Po dolgem premlevanju izhodišč za tokratno kolumno pa sem morda malce bolj črnogleda. Gremo v želji po prodaji, dobičku, lovljenju KPI-jev in odličnih letnih rezultatov včasih morda malce predaleč?

Ob razvoju ne pozabimo na odgovornost!

Ljudje smo po naravi radovedni. Nekateri sicer trdijo, da je gonilo sprememb in napredka lenoba – ker si želimo čim bolj olajšati življenje – a sama, morda malce naivno, verjamem, da je radovednost tista, ki vodi inovacije.

Zakaj danes (tudi) moški pomivajo zažgane lonce?

Živo se spomnim poznopoletnega nedeljskega popoldneva pred približno petimi leti. Bilo je prijetno toplo, ne prevroče, pihala je nežna sapica in čutiti je bilo, da se poletje počasi preveša v jesen.

Prekletstvo vrednosti: ko zgolj ustvariti ni dovolj (II. del)

V prvem delu kolumne sem izpostavil razlike med tremi fazami dodane vrednosti, vezane na trženje storitve ali izdelka, t. j. ustvarjanje (create), komuniciranje (communicate) in zajemanje (capture).

Prekletstvo vrednosti: ko zgolj ustvariti ni dovolj (I. del)

Vedno več gospodarskih panog – med drugim tudi tržne, kot so komunikacije in medijski trg – se srečuje z izzivom nizkih marž in posledično nizke ustvarjene dodane vrednosti.