29
.
1
.
2025

Pomen internega komuniciranja v negotovih časih

Avtorica

Tamara Pevec Barborič

Interno komuniciranje je eden izmed ključnih elementov uspešnega delovanja vsake organizacije. Poleg tega, da zagotavlja tekoč prenos informacij med zaposlenimi, tudi pomembno prispeva k večji pripadnosti, motivaciji in zavzetosti zaposlenih. Ta vidik postane še posebej ključen v negotovih razmerah, ko zunanje okoliščine, na katere organizacija nima neposrednega vpliva, ustvarjajo dodaten pritisk na vodstvo in zaposlene.

Pomen jasne komunikacije

Negotove razmere, kot so gospodarski pretresi, spremembe na trgih, ki se odražajo v upadu naročil in prodaje, ali odločitve ključnih partnerjev, močno vplivajo na delovno okolje in tudi na čustveno stanje zaposlenih. Brez ustrezne in pravočasne komunikacije se lahko pojavijo dvomi, nesoglasja, upad zaupanja v vodstvo podjetja in tudi kroženje neresničnih informacij.

Jasno, transparentno in redno interno komuniciranje v takšnih situacijah omogoča da podjetja:

  • Pomirijo zaposlene: Z zagotavljanjem ažurnih in resničnih informacij zmanjšujejo negotovost in ugibanja.
  • Ohranijo delovno učinkovitost: Zaposleni, ki razumejo situacijo, so bolj osredotočeni na svoje delo, kar omogoča nemoten potek poslovanja.
  • Krepijo pripadnost in zaupanje: Transparentno komuniciranje zaposlenim pokaže, da jih podjetje ceni in jih vključuje v dogajanje.

Kaj in kako komunicirati?

Strategija internega komuniciranja mora upoštevati vrsto internih in eksternih dejavnikov – vse od velikosti podjetja in števila zaposlenih, strukture sodelavcev (starost, izobrazba itn.), panoga in narava dela, kakšna komunikacijska orodja imamo na voljo, kulture podjetja, so kakšne lokacijske posebnosti – deluje podjete na več lokacijah itn.

Ažurne informacije o poslovanju

Sodelavce obveščajte o ključnih informacijah s področja uspešnosti poslovanja, pridobivanja novih naročil/poslov, kdo so ključni (novi) partnerji in naročniki.

Če pride do kakšnih posebnih situacij je redno obveščanje o razvoju situacije, posledicah za podjetje in sprejetih ukrepih še posebej pomembno. Zakaj? Ko zaposleni razumejo, kako trenutne razmere vplivajo na podjetje in kakšne ukrepe vodstvo sprejema, da bi zaščitilo podjetje in njihova delovna mesta, so bolj pripravljeni sodelovati pri premagovanju izzivov, dosežemo lahko celo, da se občutek pripadnosti in zaupanja okrepi.

Odprta komunikacija

Zaposlenim je treba omogočiti dostop do informacij, hkrati pa ustvariti priložnosti za postavljanje vprašanj in izražanje skrbi. S tem se preprečijo nepotrebne špekulacije in nesoglasja.

Pozitivna naracija in spodbuda

Vodstvo lahko s sporočili, ki poudarjajo sodelovanje in usmerjenost k rešitvam, dvigne moralo in zmanjša morebitno negotovost.

Komunikacijski kanali in orodja

Pri izboru kanalov in orodij moramo biti posebej pazljivi, da dosežemo vse zaposlene – še posebej v primerih, ko vsi zaposleni nimajo dostopa oz. ne uporabljajo danes najpogostejših orodij, kot so e-pošta, intranet itn. V proizvodnih podjetjih se tako na primer še vedno aktualne oglasne deske, letaki, dopisi, ki jih priložimo plačilnim listam in podobno.

Interno komuniciranje je mnogo več kot zgolj posredovanje informacij ali organizacija letnega piknika – je most med vodstvom in zaposlenimi, ki (lahko) ustvarja občutek enotnosti, zaupanja in pripadnosti. Zato mora biti interno komuniciranje strateško premišljeno, kontinuirano, transparentno in vključujoče.