12
.
3
.
2025

Ne zgolj o kompetencah posameznika, raje razmišljajmo o skupinski dinamiki

Avtorica

Tamara Pevec Barborič

Odnosi so ključni za naš vsakdan in uspeh, saj smo v svetu, kjer smo posamezniki močno odvisni drug od drugega. Živimo namreč v družbi, kjer smo posamezniki močno odvisni drug od drugega. Eden brez drugega v svetu, kot ga poznamo, pravzaprav ne moremo preživeti.

In tako je tudi pri delu v naši panogi. Zelo redke so osebe, ki posedujejo izrazito razvito domišljijo, (digitalno) naprednost, strateško razmišljanje, dobro organiziranost, finančno pismenost, vodstvene sposobnosti in še marsikaj, kar pritiče izvedbi uspešnih komunikacijskih projektov.

Vse te lastnosti, ki so potrebne za učinkovite komunikacijske kampanje, posledično dobro prodajo in nenazadnje uspešno poslovanje podjetja, pa lahko najdemo v ekipah. Kampanja je lahko izredno kreativna, a lansirana ob nepravem trenutku in okoliščinah, neprimerna za neko tržišče ali pa neučinkovita za določeno ciljno skupino. Lahko je še tako kreativna, ampak morda izrazito odstopa od siceršnjega komunikacijskega tona znamke/podjetja ali pa celo ni v skladu z vrednotami organizacije. Trdno verjamem, da je sodelovanje dobro usklajene ekipe tisto, ki lahko kontinuirano prinaša dobre rezultate – prava sporočila, v pravi obliki, ob pravem času in pravim ljudem.

Če izhajamo iz predpostavke, da ekipno delo ustvarja izstopajoče in uspešne kampanje, znamke in podjetja, potem moramo oblikovati ekipo, ki bo združevala lastnosti in kompetence, potrebne za dosego ciljev. Sama torej v pogodbi o zaposlitvi posameznika ne bi nujno stavila na domišljijo, ker dvomim, da bo ekipa samih kreativcev zastavila uspešno komunikacijo. Niso torej pomembne zgolj kompetence in znanja posameznika, pač pa morajo biti le-te postavljene v kontekst skupine, v kateri bi naj posameznik deloval. Še več, ne sestavljamo zgolj mozaika posameznikov s kompatibilnimi in dopolnjujočimi se lastnosti, pač pa je idealno, da sestavljena ekipa dobro funkcionira in da skupinska dinamika dobro deluje.

Kampanja je lahko izredno kreativna, a lansirana ob nepravem trenutku in okoliščinah, neprimerna za neko tržišče ali pa neučinkovita za določeno ciljno skupino. Lahko je še tako kreativna, ampak morda izrazito odstopa od siceršnjega komunikacijskega tona znamke/podjetja ali pa celo ni v skladu z vrednotami organizacije.

Dinamika v ekipi je ključna za njen uspeh. Tudi tiste ekipe, ki združujejo največje talente na svojih področjih, lahko naletijo na težave, če člani ne najdejo skupnega jezika ali če ni ustreznega vodstva, ki bi usmerjalo delo in reševalo konflikte. Zaradi enega člana ekipe (ki ima sicer lahko odlične kompetence in znanja), se lahko podre celotna ekipna dinamika, upočasnijo delovni procesi, zmanjša zavzetost in pripadnost in, nenazadnje, izpeljani projekti/produkti so lahko slabše kakovosti. Kaj ti pomaga kreativnost, če je s tabo nemogoče delati?

Menim, da se uspehi ekipe ne merijo zgolj v številkah, ampak tudi v tem, kako se njeni člani počutijo v svojih vlogah. Ko se člani ekipe počutijo spoštovane, cenjene in vključene, je njihova motivacija višja, kar se neposredno odraža v kakovosti opravljenega dela. Poleg tega so odnosi v ekipi pomembni tudi zato, ker ustvarjajo okolje, v katerem se člani počutijo dovolj varne, da lahko izrazijo svoje ideje, prispevajo k rešitvam in se učijo iz napak. Za ustvarjanje takšnega okolja moramo imeti v mislih, poleg kompetenc posameznikov, še kopico drugih dejavnikov.

Dinamika v ekipi je ključna za njen uspeh. Tudi tiste ekipe, ki združujejo največje talente na svojih področjih, lahko naletijo na težave, če člani ne najdejo skupnega jezika ali če ni ustreznega vodstva, ki bi usmerjalo delo in reševalo konflikte.

Domišljija je zagotovo pomembna, še posebej v kombinaciji z iznajdljivostjo. Ne zgolj domišljija v smislu konceptualizacije zanimivih, vrhunskih, morda celo nenavadnih kampanj, pač pa tudi domišljija v smislu iskanja malce drugačnih, out of the box, rešitev v strateškem komuniciranju, ki sicer ne slovi po kreativnosti. Vendar pa kljub temu sama menim, da sama domišljija ni dovolj. In vodja ekipe ima ključno vlogo pri tem, da usklajuje različne osebnosti, kompetence in načine dela. Ni dovolj, da ekipa deluje kot zbir posameznikov, temveč mora postati enotna celota, ki si deli vizijo in cilje.

In s tem se vrnemo na začetek. K odnosom. Verjamem, da odnosi niso zgolj dodatek k uspešnemu delu – so temelj uspešne zgodbe. Odnosi lahko pripomorejo k temu, da posameznik izkoristi in udejanji svoj potencial. Omogočajo nam, da presegamo svoje meje, ustvarjamo nove ideje in skupaj dosegamo rezultate, ki bi jih sami težko uresničili.

Kolumna je prilagojena za objavo na blogu NC3, izvorno različico si lahko preberete v reviji Super znamka.