Prestop iz Dallasa v LA se na prvi pogled zdi fantastičen – in verjetno se bo dolgoročno izkazal kot tak. A način, kako je bila celotna zgodba izpeljana, je v glavnih junakih dogajanja, navijačih in širši javnosti sprožila val negativnih čustev. Slaba komunikacija ter tiha kupčija, ki sproža občutek izdaje, so zasenčili sicer veličasten športni trenutek. Verjamem, da dogajanja ni potrebno pogrevati, bom pa svoj lonček pristavila v lekcijah, ki jih je situacija predstavila na področju strateškega in medijskega komuniciranja.

‍

1. Izguba lojalnosti navijačev.

Podatek, da je profil Dallas Mavericks v nekaj urah izgubil 700.000 sledilcev na Instagramu, pove vse. Če franšiza svojo blagovno znamko gradi večinoma okoli ene same zvezde, je pričakovano, da se bo ob njenem odhodu del skupnosti poslovil. A zgodba tu ni le čustvena – ima tudi finančne posledice. Klub bo morda privarčeval, ker ne bo plačeval Dončićeve super pogodbe, a je hkrati izgubil velik del prihodkov od navijačev in sponzorjev. Še pomembneje: Mavericks so se v javni zavesti desetletje identificirali z Luko. Njegov odhod pomeni tudi krhanje ugleda in prihodnje privlačnosti kluba za nove sponzorske partnerje.

‍

2. Lekcija kriznega komuniciranja.

Novica je "ušla" še pred uradnimi potrditvami – objavil jo je Shams Charania, eden najvplivnejših NBA novinarjev. A to ne pomeni, da Dallas ni imel časa pripraviti krizne strategije. Namesto tega je klub zamujal z odzivom, komunikacija je bila počasna in nepovezana, kar je dodatno povečalo negativno vzdušje v javnosti. Pri kriznem komuniciranju šteje hitrost – odzvati bi se morali takoj, prevzeti nadzor nad zgodbo in aktivno voditi narativ. Namesto tega so pustili, da so emocije preplavile javnost, nato pa gasili požar, ko je bilo že prepozno.

‍

3. Ena novica lahko zasenči ves medijski svet.

Prestop Dončića je postal globalna zgodba in popolnoma zasenčil druge novice, ki bi si prav tako zaslužile pozornost. Lep primer se je zgodil v slovenskem športu: minuli konec tedna je kariero končal edini slovenski slalomist v svetovnem pokalu Tijan Marovt. Čeprav ni bil vrhunski tekmovalec, njegov odhod odpira resna vprašanja o prihodnosti slovenskega alpskega smučanja. A v senci "Dončić bombe" je ta novica praktično ostala neopažena. Pa verjamem, da to ni bila edina zgodba zadnjega tedna, ki je ostala spregledana … Ko ena zgodba prevzame celoten medijski prostor, vse ostale enostavno zbledijo.

‍

Podatek, da je profil Dallas Mavericks v nekaj urah izgubil 700.000 sledilcev na Instagramu, pove vse.

‍

4. Šport je posel. In posel je lahko krut.

V svetu profesionalnega športa, še posebej v ZDA, so igralci zgolj del večje slike. Brez obzira na to, kako veliki zvezdniki so, so le delček v kompleksni ekonomski igri. Športne franšize so poslovni subjekti, katerih cilj je ustvarjanje dobička, in ko pride do trenutka, ko se nekdo kot Luka Dončić izkaže kot dragocen, vendar zamenljiv kos, se zgodi to, kar se je. Ko gre za masivne pogodbe in finančne koristi, so čustva včasih drugotnega pomena. To ne pomeni, da športniki niso cenjeni, vendar pa v današnjem športnem svetu ni prostora za sentimentalnost, ko so v igri milijarde dolarjev. Bo pa brez dvoma Luki v Los Angelesu postavljen nov izziv – in ker gre za največjo košarkarsko franšizo, bodo tam pričakovanja še večja.

‍

5. Športniki so – kljub vsemu – samo ljudje.

V teh dneh sem prebrala več analiz o telesni govorici Dončića na prvi novinarski konferenci v LA-ju. Večina se je osredotočila na tehnične vidike, malo pa jih je naslovilo njegov čustveni vidik. Luka je čez noč izgubil vse, kar je dolga leta gradil. Klub, ki mu je bil dom, ekipo, v kateri je odraščal, vizijo prihodnosti, ki si jo je zamišljal. In v trenutku je moral to odmisliti, se vkrcati na letalo, se pojaviti pred novo publiko in že v torek na novinarski konferenci odgovarjati na vprašanja – tudi tista, ki jih verjetno še sam ni imel časa predelati. To je pritisk, ki bi zlomil marsikoga.

‍

Prestop Dončića je postal globalna zgodba in popolnoma zasenčil druge novice, ki bi si prav tako zaslužile pozornost. Lep primer se je zgodil v slovenskem športu: minuli konec tedna je kariero končal edini slovenski slalomist v svetovnem pokalu Tijan Marovt. Čeprav ni bil vrhunski tekmovalec, njegov odhod odpira resna vprašanja o prihodnosti slovenskega alpskega smučanja.

‍

Ta prestop je več kot zgolj športna zgodba. Osvetljuje širši kontekst profesionalnega športa – od poslovnih odločitev do strateškega komuniciranja, od vpliva medijev do človeškega vidika. Luka Dončić ni le igralec, ampak simbol sprememb, ki jih šport prinaša na vseh ravneh. Ne glede na to, ali se strinjamo s prestopom ali ne, je jasno: to zgodbo bomo spremljali še dolgo.

‍^‍‍