Avtor
dr. Denis Mancevič
To ni nov pojav in kljub večji ozaveščenosti o pomenu komunikacije se stanje bistveno ne izboljšuje. Toda namesto, da nenehno kažemo s prstom na vodstvo, ki "se ne zaveda strateškega pomena komuniciranja", se vprašajmo: kaj lahko komunikatorji sami storimo, da si izborimo ustrezno vlogo in težo?
Strateške odločitve močno vplivajo na širše poslovanje organizacije. Če želijo biti komunikatorji del teh procesov, morajo bolje razumeti poslovne cilje, poslovni model in ključne dejavnike, ki vplivajo na organizacijo. To pomeni:
- razumevanje letnih poročil in ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI-jev);
- razumevanje, kako podjetje ustvarja vrednost za svoje deležnike in
- sposobnost povezovanja poslovnih ciljev s komunikacijskimi strategijami.
Vsak komunikator bi moral znati interpretirati ključna sporočila iz letnega poročila, saj se prav tam odražajo prioritetni cilji podjetja. Brez tega vpogleda je težko argumentirati pomen komuniciranja na način, ki bo razumljiv poslovnemu vodstvu.
Komunikatorji smo odlični z besedami, a pogosto slabši s številkami. Vendar pa je poslovanje vsake organizacije izrazito številčno usmerjeno. To pomeni, da moramo razumeti temeljne finančne kazalnike, znati brati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida ter razložiti finančne podatke na način, ki ima komunikacijsko vrednost.
Če želimo vodstvo prepričati o pomenu komunikacijskih aktivnosti, moramo biti sposobni svoje pobude podpreti s podatki in številkami. Kakovostno merjenje učinkov komunikacije (ROI) je ključni argument, s katerim lahko dokažemo svojo vrednost.
Vsak komunikator bi moral znati interpretirati ključna sporočila iz letnega poročila, saj se prav tam odražajo prioritetni cilji podjetja. Brez tega vpogleda je težko argumentirati pomen komuniciranja na način, ki bo razumljiv poslovnemu vodstvu.
Vsaka stroka ima svoj jezik, poln posebnih izrazov in kratic. Management ni izjema. Če komunikatorji ne razumejo tega jezika, se težko enakovredno vključijo v strateške razprave. To seveda vključuje tako obvladovanje osnovnih poslovnih izrazov in okrajšav (npr. EBITDA, ROI, NPV), kot tudi razumevanje konceptov in matrik (poslovno modeliranje, SWOT analize, konkurenčne prednosti ...) ter prilagajanje komunikacijskega sloga poslovnim sogovornikom.
Šele ko bo komunikator obvladal ta jezik, ga bo vodstvo (morebiti) dojemalo kot relevantnega sogovornika, ne le kot operativnega izvajalca komunikacijskih nalog.
Velikokrat komunikatorji čakamo, da nas vodstvo povabi k mizi. Toda če ne pokažemo, da razumemo poslovanje, številke in jezik managementa, to povabilo morda nikoli ne bo prišlo. Namesto pasivnega pričakovanja moramo sami predlagati komunikacijske rešitve, ki podpirajo poslovne cilje, se vključevati v interdisciplinarne projekte znotraj organizacije ter povečati svojo kredibilnost s stalnim učenjem in izobraževanjem na področju poslovanja.
Namreč šele takrat, ko bomo v stroki znali strateško razmišljati in argumentirati svoje pobude v jeziku, ki ga razume vodstvo, bomo komunikatorji končno dobili mesto, ki si ga zaslužimo.
Šele ko bo komunikator obvladal ta jezik, ga bo vodstvo (morebiti) dojemalo kot relevantnega sogovornika, ne le kot operativnega izvajalca komunikacijskih nalog.