Zdi se mi, da se je svet v zadnjem obdobju razdelil na tiste, ki še vedno skrbno pripravljajo in zapisujejo svoje novoletne zaobljube in jim skušajo vsaj približno slediti in na tiste, ki za novoletne zaobljube ne želijo niti slišati, saj v njih ne vidijo nič posebej dobrega. Sama se sicer najdem nekje vmes – izpeta besedna fraza novoletne zaobljube mi gre kar malce na živce, a si ob začetku leta zastavim kakšen cilj, ki ga želim v prihajajočem letu doseči ter predvsem – postavim si mantro, ki ji želim v letu, ki je pred menoj, čim bolj slediti.

Za pisanje tega bloga pa me je spodbudila objava, ki sem jo zasledila na enem izmed družbenih omrežjih, v kateri ustvarjalka enega izmed profilov uporabnike nagovarja, da naj "preverijo", ali so novoletne zaobljube in cilji, ki so si jih zadali, sploh njihovi. In prav v tem sem takoj videla vzporednico s področjem (strateškega) komuniciranja, saj velikokrat opažam, da podjetja pri komuniciranju uporabljajo orodja zgolj po principu "To delajo vsi, tudi mi moramo." in se vse premalokrat vprašajo, ali lahko z določenim komunikacijskim orodjem res zasledujejo cilje, ki bodo pomagali uresničiti njihovo vizijo, namen in nenazadnje – cilje. Prav ob tem razmisleku pa sem se vprašala, ali med novoletnimi zaobljubami in strateškim komuniciranjem obstaja še več vzporednic. Nekaj takšnih, ki so po mojem mnenju kar precej očitne, izpostavljam v nadaljevanju.

1. Realno postavljanje zaobljub in ciljev.

Tako v poslu kot v življenju se je potrebno zavedati omejitev, ki jih določena situacija prinaša s seboj. Pomembno je, da smo pri postavljanju ciljev realni – čeprav bi sama zelo rada šla v vesolje, se zavedam, da v življenju obstaja zelo malo možnosti, da mi bo to tudi uspelo. Lahko pa cilj modificiram – v vesolje ne bom šla, lahko pa večkrat ponoči splezam na kak hrib in opazujem nebesne pojave ali pa si v letošnjem letu kupim teleskop.

Cilje lahko postavljamo po modelu SMART. Cilji naj bodo specifični (Specific), merljivi (Measurable), dosegljivi (Achievable), relevantni (Relevant) in časovno opredeljeni (Time-bound), da zagotavljajo jasnost in usmerjenost.

Primer cilja po modelu SMART za področje strateškega komuniciranja: V šestih mesecih pripraviti krizni komunikacijski načrt za vse glavne scenarije, ki vključuje ključna sporočila, seznam kontaktnih oseb in načrt za hitro odzivanje.

Primer cilja po modelu SMART za osebno področje: V naslednjih treh mesecih prebrati štiri knjige na temo osebnega razvoja, tako da vsak teden namenim vsaj pet ur branju.

Pomembno: Novoletne zaobljube in strateške cilje si vedno nujno zapišemo.

2. Redna (samo)refleksija.

Redna (samo)refleksija ali analiza stanja sta zelo pomembni orodji pri sledenju napredka oz. zasledovanja naših zaobljub in ciljev. Včasih je lahko refleksija neprijetna (npr. če smo se odločili, da bomo jeseni pretekli 10 kilometrov, pa junija še nismo začeli trenirati – saj nas spomni na našo napako in lahko rani naš ego), a če nanjo pogledamo kot na orodje za rast, lahko tudi neprijetna čustva spremenimo sebi v prid in nas lahko premaknejo iz cone udobja, da začnemo – bolje pozno kot nikoli – uresničevati svoje zaobljube in cilje.

3. Manj je (velikokrat) več.

Tako v poslovnem svetu kot na osebnem področju. Sama v zadnjem času večkrat ugotavljam, da sem precej spremenila način druženja s prijatelji – raje imam, da se vidimo manjkrat in si takrat res vzamemo čas za druženje (se odpravimo na izlet ali skupaj izvajamo kakšno športno aktivnost) kot da vsak teden sedimo na hitrih trideset minutnih pijačah, kjer se ne moremo zares posvetiti en drugemu in samo hitimo naprej.

Na področju strateškega komuniciranja je cilj, kjer je manj pravzaprav več, zagotovo pridobivanje objav v medijih. Velikokrat je precej boljše, da imamo kakšno objavo manj, a je ta bolj poglobljena in objavljena v mediju, ki bolj nagovarja ciljno publiko kot da hitimo za številkami in plačujemo objave v medijih, ki za naš produkt ali podjetje nimajo prave vrednosti – razen številke v končnem poročilu.

4. Če nam kaj ne uspe, še ni konec sveta.

Napake so učiteljice življenja, spodleteli cilji pa so dobra šola. Marsikdo nad novoletnimi zaobljubami obupa precej hitro, ker mu npr. enkrat ni uspelo v fitnes in ima občutek, da je s tem že "failal". A takšne napake nas lahko opozorijo, da smo morda preveč velikopotezno zastavili cilje in jih je potrebno modificirati. Morda smo pozabili na okoliščine, morda je vmes prišla bolezen, morda se nam en dan zares samo ni dalo – saj smo vendar le ljudje.

Tudi na področju strateškega komuniciranja so velikokrat potrebna prilagajanja začetnih ciljev, saj se situacija tako v poslovnem kot v medijskem svetu ves čas spreminja. Cilji in zaobljube morajo biti živo orodje, ki je v vsakem trenutku pripravljeno, da ga zasledujemo, a tudi spremenimo, če je to potrebno.

Kakšne pa so vaše novoletne zaobljube in cilji, ki jih boste zasledovali v letu 2025? Ste našli še kakšno vzporednico med novoletnimi zaobljubami in strateškim komuniciranjem? Oglasite se na LinkedIn profilu NC3, vedno smo veseli povratnih informacij in zanimivih razprav.

‍